Evropski avtobusi hitro postajajo popolnoma električni

Evropski avtobusi hitro postajajo popolnoma električni

Pričakuje se, da bo velikost evropskega trga električnih avtobusov leta 2024 znašala 1,76 milijarde USD, do leta 2029 pa naj bi dosegla 3,48 milijarde USD, s povprečno letno stopnjo rasti 14,56 % v napovedanem obdobju (2024–2029).

Električni avtobusi spreminjajo evropske sisteme javnega prevoza hitreje, kot so pričakovali mnogi oblikovalci politik. Glede na novo poročilo organizacije Transport & Environment (T&E) bo do leta 2024 skoraj polovica vseh novih mestnih avtobusov, prodanih v EU, popolnoma električnih. Ta premik pomeni odločilen trenutek v razogljičenju evropskega javnega prevoza. Trend k električnim avtobusom je postal jasen. Mesta po vsej Evropi hitro prehajajo z dizelskih in hibridnih modelov na električne avtobuse, da bi dosegla prihranke pri stroških, večjo učinkovitost in okoljske koristi. Ti podatki kažejo na zavezanost Evrope elektrifikaciji javnega prevoza.

I. Tržne prednosti električnih avtobusov:

Dvojni pogon s strani politike in tehnologije

1. Dvojne prednosti stroškov in varstva okolja

Obratovalni stroški električnih avtobusov so bistveno nižji od stroškov tradicionalnih dizelskih vozil. Če za primer vzamemo Francijo, kjer delež avtobusov na nove energijske vire znaša le 33 % (kar je precej pod povprečjem EU), lahko obratovalni stroški na kilometer za električne avtobuse znašajo le 0,15 €, medtem ko avtobusi na vodikove gorivne celice predstavljajo stroške do 0,95 €. Mednarodni podatki: Montpellier v Franciji je sprva načrtoval vključitev avtobusov na vodik v svoj vozni park, vendar je shemo opustil, ko je ugotovil, da stroški na kilometer za vodik znašajo 0,95 €, v primerjavi z le 0,15 € za električne avtobuse. Študija univerze Bocconi je pokazala, da so stroški življenjskega cikla italijanskih avtobusov na vodik znašali 1,986 € na kilometer – skoraj dvakrat več kot 1,028 € na kilometer za modele z baterijsko električno energijo. V Bolzanu v Italiji so avtobusni prevozniki zabeležili obratovalne stroške avtobusov na vodik v višini 1,27 € na kilometer v primerjavi z 0,55 € za električne avtobuse. Te finančne realnosti odvračajo prometne organe od vodika, saj vztrajni stroški ostajajo nevzdržni za celotne avtobusne vozne parke tudi s subvencijami. Poleg tega EU s strogimi predpisi o emisijah CO₂ in politikami nizkoemisijskih con pospešuje postopno opuščanje dizelskih avtobusov v mestnem prometu. Do leta 2030 bi morale evropske mestne avtobusne flote v veliki meri preiti na električni pogon, cilj pa je, da do tega leta v vseh prodanih novih evropskih avtobusih predstavlja 75 % električnih avtobusov. Ta pobuda je pridobila podporo javnih prevoznikov in občinskih oblasti. Poleg tega naraščajoče povpraševanje strank po električnih avtobusih v veliki meri izhaja iz zbliževanja regulativnih in okoljskih zahtev, kar bistveno spodbuja širitev evropskega trga mestnih električnih avtobusov. Na evropskem trgu avtobusov, ki je večinoma stagniral, večja mesta in okoljsko ozaveščene države sprejemajo električne avtobuse za reševanje perečih vprašanj onesnaženosti zraka in hrupa, s čimer izpolnjujejo zaveze glede zaščite državljanov pred okoljskimi nevarnostmi.

2. Tehnološki napredek pospešuje sprejemanje na trgu.

Napredek v tehnologiji baterij in obsežna proizvodnja sta znatno znižala stroške, s čimer se je povečal doseg električnih avtobusov, ki izpolnjujejo celodnevne obratovalne zahteve. Na primer, avtobusi BYD, nameščeni v Londonu, so presegli pričakovanja in popolnoma odpravili zaskrbljenost operaterjev glede vpliva polnjenja na delovanje.