Standardi serije ISO 15118: „obvezna vprašanja“ za polnilne postaje, ki bodo dostavljene v Evropsko unijo

V industriji polnilnih pilotov na Kitajskem se proizvajalci pogosto osredotočajo na ključne kazalnike, kot so stroški, videz, strukturna varnost (požarna/IP/varnostna razdalja), parametri delovanja (natančnost toka in napetosti), združljivost (združljivost z glavnimi proizvajalci vozil) in zaščitne funkcije (zaustavitev v sili/zaustavitev ob napaki), vendar se na splošno ne posveča dovolj pozornosti skladnosti komunikacijskih protokolov med vozili in piloti. Po preiskavi standarda GB 39752 in GB 44263 za certificiranje CCC na Kitajskem, ki se sklicujeta na GB/T 27930 „Protokol za digitalno komunikacijo med zunanjimi prevodnimi polnilniki in električnimi vozili“ ter GB/T 34658 „Preizkus skladnosti komunikacijskega protokola med zunanjimi prevodnimi polnilniki in sistemi za upravljanje baterij za električna vozila“, nista obvezna zahteva.

Ko pa podjetja svojo pozornost usmerijo na trg EU, postane skladnost komunikacijskega protokola nepremostljiv prag skladnosti – standardi serije ISO 15118 so postali »potni list« za polnilne postaje, da postanejo globalne z obveznim učinkom predpisov EU.

V evropskem dodatku C k uredbi o polnilnih postajah IEC 61851-24:2014/2023 je že določeno, da mora komunikacija višjega reda polnilnih postaj z enosmernim tokom izpolnjevati zahteve standarda DIN SPEC 70121:2014 ali ISO 15118-2:2014 (podprt je lahko eden ali oba hkrati).

Ta zahteva je prinesla izzive nekaterim domačim podjetjem za polnjenje pilotov.

Ne glede na to, ali gre za nakup ali razvoj modulov SECC v podjetju, je to le prvi korak. Po namestitvi modula SECC v polnilno postajo je še vedno treba dokazati, da modul v kombinaciji s celotno postajo izpolnjuje zahteve standarda DIN SPEC 70121:2014 ali ISO 15118-2:2014 evropskega standarda.

Da bi prihranila stroške, se mnoga podjetja za pilote odločijo, da bodo podpirala le DIN SPEC 70121, saj to zmanjša stroške zunanjega izvajanja SECC in olajša testiranje.

Vendar pa zgolj podpora standardu DIN 70121 ni več zadostna za izpolnjevanje najnovejših zahtev Evropske unije.

Evropska unija je junija 2025 izdala DELEGIRANO UREDBO KOMISIJE (EU) 2025/656. Ta uredba je dopolnilo in revizija Uredbe (EU) 2023/1804 o brezžičnem polnjenju, električnih cestnih sistemih in oskrbi cestnih prevoznih sredstev z vodikom. UREDBA (EU) 2023/1804, izdana leta 2023, je bolj znana kot uredba o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR). Gre za ključno uredbo politike, ki jo je EU uvedla za pospešitev prehoda na promet z ničelnimi emisijami in odpravo pomanjkanja infrastrukture za alternativna goriva (elektrika, vodik itd.). Njen namen je prisiliti države članice, da z zakonodajo izboljšajo svoja infrastrukturna omrežja, kot sta polnjenje in oskrba z gorivom, odpravijo zaskrbljenost uporabnikov glede dosega in obnavljanja energije ter podprejo obsežno popularizacijo električnih vozil (EV), vozil na vodikove gorivne celice (FCEV) in težkih električnih tovornjakov.

Preprosto povedano, EU je izdala revidirano različico uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), ki ima poln pravni učinek in je obvezna zahteva, ki se neposredno uporablja za vse države članice.

Pomembne revizije vključujejo:

• (1) Po 8. januarju 2026 morajo vse javno dostopne in na novo nameščene ali obnovljene polnilne postaje, vključno s stebri za izmenični in enosmerni tok, izpolnjevati vsaj zahteve standarda EN ISO 15118-2:2016.
• (2) Po 1. januarju 2027 morajo vse javno dostopne in na novo nameščene ali obnovljene polnilnice, vključno s stebri za izmenični in enosmerni tok, izpolnjevati vsaj zahteve standarda EN ISO 15118-20:2022. Če polnilna postaja zagotavlja storitve samodejnega preverjanja pristnosti in avtorizacije, kot je funkcija PNC (Plug and Play), mora biti skladna s standardom EN ISO 15118-2:2016 in standardom EN ISO 15118-20:2022.

Po 1. januarju 2027 morajo vse polnilne postaje, nameščene ali prenovljene na zasebnih polnilnih mestih, izpolnjevati standard EN IEC 61851-1:2019 za polnilna mesta z izmeničnim tokom v načinu 2 in standard EN ISO 15118-20:2022 za polnilna mesta z izmeničnim tokom v načinu 3 in polnilna mesta z enosmernim tokom v načinu 4.

Skratka, vsi na novo nameščeni ali obnovljeni javni piloti za enosmerni tok po letu 2026 morajo izpolnjevati zahteve standarda EN ISO 15118-2:2016, vsi na novo nameščeni ali obnovljeni piloti za enosmerni tok in piloti za izmenični tok Mode 3 po letu 2027 pa morajo biti prav tako skladni s standardom EN ISO 15118-20:2022.

V družini polnilnih postaj le 2. način IC-CPD ne spada v področje uporabe direktive. Na Kitajskem se ta vrsta prenosne polnilne postaje imenuje vgrajeno polnjenje, v Evropi pa moč običajno ne presega 3,7 kW. Pojasnilo v Uredbi (EU) 2025/656 je, da so AC postaje 2. načina, ki uporabljajo PWM (modulacijo širine impulzov), zadostne, podpirajo ISO 15118-2 ali 20 in končnemu uporabniku ne bodo prinesle nobene dodatne vrednosti.

Za domača podjetja za pilote lahko ta nova uredba ustvari znatne tehnične ovire. Potrebna je le izpolnitev standarda DIN 70121, ki bo kmalu obvezna zahteva za podporo standardu ISO 15118; podpora standardoma ISO 15118-2 in ISO 15118-20. Nekatera podjetja za pilote, ki želijo postati globalna, niso seznanjena s temi standardi in morajo razumeti razlike med standardi DIN SPEC 70121, ISO 15118-2 in ISO 15118-20 ter namen njihove podpore. Zakaj je v Evropi toliko standardov za komunikacijo med avtomobili in piloti?

To se začne z zgodovinsko dediščino. V začetku leta 2010 je skupna delovna skupina tehničnega odbora IEC 69 ​​(TC69) in tehničnega odbora ISO 22 (TC22) začela sodelovati pri razvoju serije standardov ISO 15118, s ciljem obravnavati vprašanje standardizacije komunikacije med električnimi vozili in polnilnimi postajami. Zaradi obsežnih premislekov delovne skupine in želje po ustvarjanju združljive glavne različice je bil čas priprave na standarde serije ISO 15118 predolg, kar je povzročilo zamudo pri njihovi uradni objavi.

Toda trg ne more več čakati. Predvsem nemški proizvajalci avtomobilov upajo, da bodo njihova električna vozila čim prej dosegla univerzalno polnjenje in si pridobila tržne prednosti. Zato so deležniki v nemški industriji združili moči in v okviru DIN izluščili nekaj relativno zrele vsebine, obravnavane v standardu ISO 15118, da bi razvili nemški nacionalni standard, ki ga je mogoče takoj uvesti. Leta 2012 je bil izdan standard DIN SPEC 70121; posodobljen leta 2014; standard za specifikacijo testiranja DIN SPEC 70122:2018 je bil izdan leta 2018.

Standard ISO 15118 je prišel pozno in je bil v prvi izdaji uradno izdan leta 2013; v letih 2014 in 2018 so bili zaporedno izdani specifični standardi za aplikacijsko plast in standardi testiranja. ISO 15118 je obsežna serija standardov, ki se hitro razvijajo. V prvi generaciji obstaja pet standardov, povezanih s prevodnim polnjenjem:

Standard DIN SPEC 70121:2014 je mogoče razumeti kot poenostavljeno različico zgoraj omenjenega standarda ISO 15118-2/3. Standard DIN SPEC 70121 podpira samo polnjenje z enosmernim tokom, medtem ko standardi ISO 15118-1 do 5 podpirajo polnjenje z izmeničnim in enosmernim tokom, pa tudi šifriranje TLS, funkcionalnost »plug and play« (PNC) in inteligentno polnjenje.

Leta 2022 je serija standardov ISO 15118 izdala drugo generacijo standardov za polnjenje, in sicer ISO 15118-20:2022, kot je bilo že omenjeno. V primerjavi z ISO 15118-2 podpira tudi šifriranje TLS1.3, V2G (prenos električne energije v omrežje), WPT (brezžično polnjenje) in funkcije ACD (naprava za samodejno povezavo) na prvotni osnovi.

Evropska komisija ima pomisleke glede industrijske politike. Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva je bila prvič izdana leta 2014, ko še ni bila uredba, temveč direktiva. Direktiva se razlikuje od obveznih zahtev predpisov, saj določa le rezultate, ki jih je treba doseči, ne pa tudi kvantitativnih zahtev.

Evropska komisija priznava potrebo po pospešitvi gradnje nove energetske infrastrukture, sicer ne bo le težko doseči cilja zmanjšanja emisij ogljika do leta 2050, temveč bo tudi zaostala v konkurenci med avtomobilsko in distribuirano energetsko industrijo. Da bi to stanje obrnila, je EU leta 2023 nadgradila direktivo 2014/94/EU v Uredbo (EU) 2023/1804 z jasnimi kvantitativnimi cilji.

Zahteve standarda ISO 15118-20 jasno kažejo na željo EU po pospešitvi uvajanja polnilnih postaj in dispečiranja električnih vozil v elektroenergetskem omrežju, pri čemer je slednje globoko integrirano z omrežjem. Z priključitvijo na elektroenergetsko omrežje prek polnilnih postaj električna vozila ne služijo le kot vozila, temveč tudi kot porazdeljene enote za shranjevanje energije v elektroenergetskem sistemu in so del pametnega omrežja.

Po objavi predpisov so se evropske države članice začele aktivno odzivati. Francija je novembra 2025 napovedala, da bo zagotovila ekološke subvencije za nakup zasebnih električnih vozil; Nemčija je novembra 2025 objavila glavni načrt za polnilno infrastrukturo do leta 2030, ki je v celoti usklajen z Uredbo Evropske unije (AFIR) 2023/1804.

Kot vodilna svetovna organizacija za testiranje in certificiranje tretjih oseb lahko T Ü VS Ü D s 160-letnimi tehnološkimi izkušnjami in strokovnimi prednostmi zagotovi celovito podporo skladnosti z življenjskim ciklom za podjetja, ki se ukvarjajo z nabiralnimi piloti. T Ü VS Ü D bo še naprej izkoriščal svoje tehnološke, virske in globalne omrežne prednosti za skupno spodbujanje globalne ničelne ogljične transformacije prometa in trajnostnega razvoja energije.